1762 je Katarina II. Aleksejevna, bolj znana kot Katarina Velika, postala ruska carica in ostala na prestolu vse do smrti.
Rodila se je kot nemška princesa Sofija Avgusta Frederika (nemško Sophie Auguste Friederike) von Anhalt-Zerbst-Dornburg. Pruski kralj Friderik II. (1727-1786) si je prizadeval za poroko mlade princese z ruskim prestolonaslednikom Petrom Fedorovičem (poznejšim Petrom III., 1728-1762).
Ruska carica Elizabeta, ki je Petra kot svojega nečaka izbrala za svojega naslednika, je leta 1744 izbrala 15-letno Sofijo za njegovo ženo. Sprejela je rusko pravoslavno vero, se preimenovala v Katarino Aleksejevno Rusko in se 1. septembra 1745 poročila s Petrom.
Zakon ni bil srečen. Kmalu je postala priljubljena pri številnih političnih skupinah, ki so nasprotovale njenemu možu. Katarina, ki je bila dobro izobražena, je sledila takratnim dogajanjem v Rusiji in preostali Evropi. Leta 1762 je po smrti svoje tete Peter nasledil ruski prestol. Začel se je obnašati čudaško in voditi nepremišljeno zunanjo in notranjo politiko: prekinil je zvezo s Prusijo, odpravil številne davke in po pravicah izenačil pravoslavje in protestantstvo, zaradi česar je raslo nezadovoljstvo med ruskim občestvom, še posebej v gardi.
Julija 1762, samo pol leta po kronanju, je bil Peter ubit v zaroti, ki jo je vodil Katarinin ljubimec Gregorij Orlov in s katero so za vladarko proglasili Katarino, ki pa ji niso mogli dokazati vpletenosti. Kronali so jo v Moskvi 13. septembra 1762 po ruskem koledarju. Umrla je 17. novembra 1796. ...
1762 je Katarina II. Aleksejevna, bolj znana kot Katarina Velika, postala ruska carica in ostala na prestolu vse do smrti.
Rodila se je kot nemška princesa Sofija Avgusta Frederika (nemško Sophie Auguste Friederike) von Anhalt-Zerbst-Dornburg. Pruski kralj Friderik II. (1727-1786) si je prizad za poroko mlade princese z ruskim prestolonaslednikom Petrom Fedorovičem (poznejšim Petrom III., 1728-1762).
Ruska carica Elizabeta, ki je Petra kot svojega nečaka izbrala za svojega naslednika, je leta 1744 izbrala 15-letno Sofijo za njegovo ženo. Sprejela je rusko pravoslavno vero, se preimenovala v Katarino Aleksejevno Rusko in se 1. septembra 1745 poročila s Petrom.
Zakon ni bil srečen. Kmalu je postala priljubljena pri številnih političnih skupinah, ki so nasprotovale njenemu možu. Katarina, ki je bila dobro izobražena, je sledila takratnim dogajanjem v Rusiji in preostali Evropi. Leta 1762 je po smrti svoje tete Peter nasledil ruski prestol. Začel se je obnašati čudaško in voditi nepremišljeno zunanjo in notranjo politiko: prekinil je zvezo s Prusijo, odpravil številne davke in po pravicah izenačil pravoslavje in protestantstvo, zaradi česar je raslo nezadovoljstvo med ruskim občestvom, še posebej v gardi.
Julija 1762, samo pol leta po kronanju, je bil Peter ubit v zaroti, ki jo je vodil Katarinin ljubimec Gregorij Orlov in s katero so za vladarko proglasili Katarino, ki pa ji niso mogli dokazati vpletenosti. Kronali so jo v Moskvi 13. septembra 1762 po ruskem koledarju. Umrla je 17. novembra 1796. ...
