1862 se je rodil slovenski industrialec Janez Puh. Rodil se je kot drugi otrok v družini Franca Puha iz Zagorcev in matere Neže iz Sakušaka.
Do svoje smrti 19. julija 1914 v Zagrebu je prijavil več kot 30 patentov. Slovenci si Puha lastimo, saj se je leta 1862 rodil prav v Sakušaku v Slovenskih goricah, v Avstriji pa je na prelomu stoletij izumljal in uresničeval svoje patente.
V vasi Rotman v juršinski fari se je učil za ključavničarja pri mojstru Kranerju. Spričevalo o uspešnem triletnem izobraževanju je dobil leta 1877 na Ptuju.
Leta 1880 je šel služit vojsko v Gradec, kjer se je dve leti boril za pridobitev dovoljenja za delo v mehanični delavnici in za pridobitev prostorov. Leta 1889 je izdelal svoje prvo doslej znano kolo.
Od obrtnika do tovarnarja
V naslednjih desetih letih je prešel od obrtnika do tovarnarja, ki je zaposloval do 1.200 delavcev. Leta 1901 je patentiral lastni pogonski motor, naslednje leto pa je predstavil tako avto kot motor. Vzporedno s proizvodnjo motociklov se je Puh začel ukvarjati z razvojem avtomobila in kmalu je s svojimi vozili oskrboval tudi avstrijski dvor. Najbolj mu je uspel tip VIII, ki je med prvo svetovno vojno veljal za najzanesljivejši osebni in sanitetni avtomobil, v prometu pa se je obdržal še dolgo po koncu vojne. Do leta 1914 je Puh razvil 21 različnih avtomobilskih tipov.
Posebno pozornost je posvečal likovni podobi izdelkov, plakatom, cenikom in prodajnim katalogom.
Puhova tovarna je na vrhuncu proizvodnje leta 1912 izdelala 16.000 koles, 300 motociklov in 300 avtomobilov, kar je bilo za tiste čase razmeroma veliko. Janez Puh je umrl 19. julija 1914, tik pred začetkom prve svetovne vojne, njegova tovarna pa je tudi po njej izdelovala avtomobile, motocikle in kolesa v Gradcu, ki je postal del Avstrije. ...
1862 se je rodil slovenski industrialec Janez Puh. Rodil se je kot drugi otrok v družini Franca Puha iz Zagorcev in matere Neže iz Sakušaka.
Do svoje smrti 19. julija 1914 v Zagrebu je prijavil več kot 30 patentov. Slovenci si Puha lastimo, saj se je leta 1862 rodil prav v Sakušaku v Slovenskih goricah, v Avstriji pa je na prelomu stoletij izumljal in uresnič svoje patente.
V vasi Rotman v juršinski fari se je učil za ključavničarja pri mojstru Kranerju. Spričo o uspešnem triletnem izobraževanju je dobil leta 1877 na Ptuju.
Leta 1880 je šel služit vojsko v Gradec, kjer se je dve leti boril za pridobitev dovoljenja za delo v mehanični delavnici in za pridobitev prostorov. Leta 1889 je izdelal svoje prvo doslej znano kolo.
Od obrtnika do tovarnarja
V naslednjih desetih letih je prešel od obrtnika do tovarnarja, ki je zaposloval do 1.200 delavcev. Leta 1901 je patentiral lastni pogonski motor, naslednje leto pa je predstavil tako avto kot motor. Vzporedno s proizvodnjo motociklov se je Puh začel ukvarjati z razvojem avtomobila in kmalu je s svojimi vozili oskrboval tudi avstrijski dvor. Najbolj mu je uspel tip VIII, ki je med prvo svetovno vojno veljal za najzanesljivejši osebni in sanitetni avtomobil, v prometu pa se je obdržal še dolgo po koncu vojne. Do leta 1914 je Puh razvil 21 različnih avtomobilskih tipov.
Posebno pozornost je posvečal likovni podobi izdelkov, plakatom, cenikom in prodajnim katalogom.
Puhova tovarna je na vrhuncu proizvodnje leta 1912 izdelala 16.000 koles, 300 motociklov in 300 avtomobilov, kar je bilo za tiste čase razmeroma veliko. Janez Puh je umrl 19. julija 1914, tik pred začetkom prve svetovne vojne, njegova tovarna pa je tudi po njej izdelovala avtomobile, motocikle in kolesa v Gradcu, ki je postal del Avstrije. ...
