1929 se je v Frankfurtu na Maini rodila hči judovskega bankirja Ana Frank.
Njeno kratko življenje sta zaznamovala predvsem dva dogodka: 13. rojstni dan, za katerega je prejela dnevnik, in druga svetovna vojna, o kateri je v dnevnik tudi največ pisala. Le prvih nekaj zapiskov v dnevniku je takih, kot se jih pričakuje od 13-letnice, saj na prvih straneh Kitty, kot dnevnik poimenuje, zaupa o tem, kako hodi v šolo, skrbi jo spričevalo ter pove nekaj podrobnosti o svojih sošolcih in sošolkah. Manj kot mesec dni po njenem rojstnem dnevu pa se družina, ki se je že prej iz Nemčije preselila v Amsterdam, seli še enkrat: v skrivališče, v katerem naj bi nemško-judovska družina počakala na konec nevarnosti, ki jo je še zlasti za Jude pomenila 2. svetovna vojna.
Več kot dve leti je Ana Kitty poročala o življenju, omejenem na majhno stanovanje, ki si ga je družina Frank delila še z družino Van Pels. Gospodinjska opravila, branje, študij in druga opravila, s katerimi želijo stanovalci napraviti življenje čim bolj normalno, prekinjajo alarmi, ki naznanjajo nevarnost letalskih napadov, prebivalci skrivališča pa živijo tudi v nenehnem strahu pred tem, da bi jih kateri od posvečenih v skrivališču izdal. Ana v skrivališču doživi tudi prvo ljubezen, ko se zaljubi v sostanovalca, tako da bralci ob opisu življenja med vojno spremljajo tudi razvoj mlade ljubezni.
Ta se nesrečno konča, saj Ana druge svetovne vojne ne preživi. Po dveh letih skrivanja je družino odkril gestapo in jo odpeljal v koncentracijsko taborišče Bergen-Belsen, kjer je Ana na začetku leta 1945 umrla, od vseh članov njene družine pa je osvoboditev dočakal le njen oče Otto. Ta je po vojni objavil hčerin dnevnik, ki je bil nato preveden v 55 jezikov, navdušenje nad dnevnikom pa je šlo celo tako daleč, da je postala Ana Frank ena najbolj znanih tragičnih junakinj 2. svetovne vojne, hišo, v kateri so se skrivali, pa so Nizozemci preuredili v muzej, v katerem se je mogoče pobliže seznaniti z mlado pisateljico in spoznati razmere, v katerih je njena družina živela. ...
1929 se je v Frankfurtu na Maini rodila hči judovskega bankirja Ana Frank.
Njeno kratko življenje sta zaznamovala predvsem dva dogodka: 13. rojstni dan, za katerega je prejela dnevnik, in druga svetovna vojna, o kateri je v dnevnik tudi največ pisala. Le prvih nekaj zapiskov v dnevniku je takih, kot se jih pričakuje od 13-letnice, saj na prvih straneh Kitty, kot dnevnik poimenuje, zaupa o tem, kako hodi v šolo, skrbi jo spričo ter pove nekaj podrobnosti o svojih sošolcih in sošolkah. Manj kot mesec dni po njenem rojstnem dnevu pa se družina, ki se je že prej iz Nemčije preselila v Amsterdam, seli še enkrat: v skrivališče, v katerem naj bi nemško-judovska družina počakala na konec nevarnosti, ki jo je še zlasti za Jude pomenila 2. svetovna vojna.
Več kot dve leti je Ana Kitty poročala o življenju, omejenem na majhno stanovanje, ki si ga je družina Frank delila še z družino Van Pels. Gospodinjska opravila, branje, študij in druga opravila, s katerimi želijo stanovalci napraviti življenje čim bolj normalno, prekinjajo alarmi, ki naznanjajo nevarnost letalskih napadov, prebivalci skrivališča pa živijo tudi v nenehnem strahu pred tem, da bi jih kateri od posvečenih v skrivališču izdal. Ana v skrivališču doživi tudi prvo ljubezen, ko se zaljubi v sostanovalca, tako da bralci ob opisu življenja med vojno spremljajo tudi razvoj mlade ljubezni.
Ta se nesrečno konča, saj Ana druge svetovne vojne ne preživi. Po dveh letih skrivanja je družino odkril gestapo in jo odpeljal v koncentracijsko taborišče Bergen-Belsen, kjer je Ana na začetku leta 1945 umrla, od vseh članov njene družine pa je osvoboditev dočakal le njen oče Otto. Ta je po vojni objavil hčerin dnevnik, ki je bil nato preveden v 55 jezikov, navdušenje nad dnevnikom pa je šlo celo tako daleč, da je postala Ana Frank ena najbolj znanih tragičnih junakinj 2. svetovne vojne, hišo, v kateri so se skrivali, pa so Nizozemci preuredili v muzej, v katerem se je mogoče pobliže seznaniti z mlado pisateljico in spoznati razmere, v katerih je njena družina živela. ...
