1962 je v Ljubljani umrl slovenski pisatelj Fran Saleški Finžgar, avtor romanov Pod svobodnim soncem in Iz modernega sveta. "Knjige, ki jih uživa ljudstvo in inteligenca z enakim veseljem, so najboljše, kar je človek kdaj napisal," je nekoč pripomnil.
Življenje leta 1871 v Doslovčah rojenega Frana Saleškega Finžgarja je bilo razpeto med pisateljevanje in "služenje Bogu"; Finžgar je namreč v več slovenskih krajih služboval kot župnik. Razvijal je tradicijo povesti za ljudstvo, v svojem pisanju pa se pogosto loti izkazovanja romantične zaverovanosti v preteklost domače pokrajine in obravnave realistične snovi iz sodobnega sveta.
Ko je Finžgar postal župnik v Sori pri Medvodah, je obveljal za prvega med književniki iz duhovniških vrst - sam pa je zavračal oznako katoliškega pisatelja, saj "nihče ni ustvaril umetnine, naj je pisana ali drugačna, samo zaradi tega, kar je po svojem svetovnem nazoru". Finžgar je kot dolgoletni urednik na trdne temelje postavil Mohorjevo družbo, razširil je ponudbo založbe in zagotovil paleto zelo kakovostnih avtorjev. S sodelavci je oblikoval znanstveno knjižnico ter literarni program proze in poezije, nadaljeval je tudi znamenito zbirko Slovenske večernice.
Ponudba za hollywoodski Pod svobodnim soncem
Za ekranizacijo romana Pod svobodnim soncem se je zanimal hollywoodski studio MGM, vendar je Finžgar producentom postavil pogoj, da v filmu nastopijo igralci slovanskega rodu. ...
1962 je v Ljubljani umrl slovenski pisatelj Fran Saleški Finžgar, avtor romanov Pod svobodnim soncem in Iz modernega sveta. "Knjige, ki jih uživa ljudstvo in inteligenca z enakim veseljem, so najboljše, kar je človek kdaj napisal," je nekoč pripomnil.
Življenje leta 1871 v Doslovčah rojenega Frana Saleškega Finžgarja je bilo razpeto med pisateljevanje in "služenje Bogu"; Finžgar je namreč v več slovenskih krajih služboval kot župnik. Razvijal je tradicijo povesti za ljudstvo, v svojem pisanju pa se pogosto loti izkazovanja romantične zaverovanosti v preteklost domače pokrajine in obravnave realistične snovi iz sodobnega sveta.
Ko je Finžgar postal župnik v Sori pri Medvodah, je obveljal za prvega med književniki iz duhovniških vrst - sam pa je zavračal oznako katoliškega pisatelja, saj "nihče ni ustvaril umetnine, naj je pisana ali drugačna, samo zaradi tega, kar je po svojem svetovnem nazoru". Finžgar je kot dolgoletni urednik na trdne temelje postavil Mohorjevo družbo, razširil je ponudbo založbe in zagotovil paleto zelo kakovostnih avtorjev. S sodelavci je oblikoval znanstveno knjižnico ter literarni program proze in poezije, nadalj je tudi znamenito zbirko Slovenske večernice.
Ponudba za hollywoodski Pod svobodnim soncem
Za ekranizacijo romana Pod svobodnim soncem se je zanimal hollywoodski studio MGM, vendar je Finžgar producentom postavil pogoj, da v filmu nastopijo igralci slovanskega rodu. ...
