Kaj nam dajejo v kruh?! (Foto: Splet)
U??ivanje p??enice ni zdravo. Je to mit ali resnica?
?e pred nekaj leti je bila dieta brez p??enice rezervirana za redke ljudi s celiakijo, boleznijo, ki ob u??ivanju p??enične beljakovine, imenovane gluten, povzroča resne in trajne okvare na črevesju. Danes proizvodnja brezglutenskih izdelkov cveti kot ??e nikoli, kajti ??tudije nas druga za drugo prepričujejo, da u??ivanje p??enice ni zdravo. Je to mit ali resnica?
?rtajte p??enico z jedilnika. (Foto: Splet)
Razlika med p??enico nekoč in danes
P??enica, ki jo mno??ično pridelujejo danes, se v marsičem razlikuje od tiste pred stoletji. Nekoč je imela dalj??a stebla, tudi njeno klasje in semena so bila precej bolj podolgovata. Bila je manj odporna proti vremenskim ekstremom in pesticidom, s katerimi ??e pred nekaj desetletji kmetje niso pretiravali. Dandanes je zaradi kri??anja več vrst p??enic klasje manj??e, pa zato debelej??e.
Vse več ljudi je občutljivih na p??enico.
A ceno tega, da p??enica nekajkrat bolj obrodi ter da je odpornej??a proti vremenskim vplivom in pesticidom, moramo drago plačevati. Vse več ljudi je namreč na p??enico občutljivih, lahko jo sicer prebavijo, kajti gluten jim ne povzroča tako resnih te??av kot ljudem s celiakijo, a ugotavljajo, da se počutijo bolje ob hrani brez glutena. Testiranja za občutljivost na gluten sicer ne poznamo, vedno pa se lahko zanesemo na svoje počutje.
Kje najdemo gluten?
Gluten je v popolnoma vseh izdelkih iz p??enice, od kruha, palačink do testenin. A pozorni moramo biti ob nakupu skoraj vseh predelanih izdelkov, kajti gluten je lahko tudi v prelivih za solate, kečapu, instantnih juhah in ??e kje. Ravno zato, ker ga dodajajo tako rekoč povsod, so strokovnjaki prepričani, da občutljivost nanj z leti nara??ča. Nekoč smo ga zau??ili le s kruhom, danes ga tudi ob čevapčičih s kečapom. Na??e telo se ga preprosto prenasiti.
Gluten ali lepek je osnovna beljakovina zrna p??enice.
Ali se redimo na račun p??enice?
Morda. Za dejstvo, da v povprečju zau??ijemo 400 kalorij več kot generacija pred nami, je med drugim, kakor navajajo raziskave, odgovorna beljakovina gliadin, ki jo najdemo v novi, hibridni p??enici v povsem drugačni obliki kot nekoč. Beljakovino so mno??ično prouči ??e zdravniki, ki se ukvarjajo s celiakijo, in brez izjeme so vsi potrdili, da je novo nastala oblika beljakovine vzrok, da je danes bolnikov s celiakijo kar ??tirikrat več kot leta 1950. Za gliadin je značilno ??e, da aktivira opiatne receptorje v mo??ganih, ki spodbujajo občutek lakote. Vendar pa po drugi strani velja, da se zaradi u??ivanja predelanih ??ivil, ki ne vsebujejo p??enice, lahko tudi zredimo. P??enica namreč pričara gri??ljajem sočnost in posebno sladkobo, kar se trudijo proizvajalci nadomestiti z več ma??čobe. Da bi zau??ili 100 kalorij, lahko denimo pojeste 50 običajnih slanih paličic in le 35 tistih brez glutena.
(Foto: Splet)
P??enica in krvni sladkor
Resnica pa je, da p??enica slabo vpliva na raven krvnega sladkorja. Pravzaprav ga dvigne celo bolj kot navaden, kristalni sladkor, zato znanstveniki domnevajo, da se je z leti moralo nekaj v p??enici povsem spremeniti, da je njena razgradnja ogljikovih hidratov tako pogubna za telo. Sprememba nosi ime amilopektin-A, ??krob iz p??enice, ki se ob presnovi pri priči spremeni v glukozo. Je nekak??na vrsta super ogljikovega hidrata, kajti tudi telesna te??a lahko zaradi njega naraste v vi??ave. In zdaj bomo morda tudi la??je razumeli, zakaj mnogi od nas po zau??itju kosa kruha postanemo zaspani, brezvoljni in po kak??nih dveh urah ??e bolj lačni, kot smo bili prej. Zaradi stalnega nihanja krvnega sladkorja postanemo sčasoma imuni za hormon inzulin, ki dovaja energijo celicam, to pa povzroča predvsem trebu??no debelost, ki ogro??a na??e srce in o??ilje. Mnogo ljudi potem, ko črtajo z jedilnika gluten, la??je shuj??a, ne pa vsi, odvisno od tega, kaj na??emu organizmu prija.
(Foto: Splet)
Manj p??enice, manj vitaminov!
Nedvomno pa prinese u??ivanje brezp??enične hrane tudi manj vlaknin, vitamina B in ??eleza. A le, če ste bili doslej privr??enci polnozrnatih ??ivil. Bela moka, oropana p??enične lupinice, ne vsebuje ničesar, razen obilo kalorij. Vsi, ki vas mika, da bi poskusili ??iveti brez glutena, morate nujno potrebna hranila dobiti z u??ivanjem fi??ola in kvinoje.
Zadnje ??tudije so potrdile, da imajo ljubitelji mesa za 20 odstotkov več tenkih vlaken kot tisti, ki se strogo dr??ijo uradno priznane prehranjne piramide, po kateri naj bi pojedli največ ??it. (Foto: Splet)
??ivela paleodieta!
Paleolitska dieta, ki je po svetu zaslovela pred dvema letoma in ki ravno tako odsvetuje u??ivanje p??enice, temelji na dejstvu, da so se na??i geni v stoletjih bore malo spremenili, vzorci prehranjevanja pa tako zelo, da smo, med drugim, zabredli v eno najnevarnej??ih bolezni sodobnega časa, debelost. Debelih ljudi ?v jamah? ni bilo, saj so u??ivali hrano, s katero si je nemogoče pridelati ma??čobne blazinice. Jedli so prete??no meso, ki je v telesu spro??ilo shuj??ni proces termogeneze oziroma segrevanja telesa, na račun katerega so ljudje nekoč avtomatično pokurili do 220 kalorij več. Energija iz 200 do 300 gramov mesa se porabi najhitreje, celo trikrat hitreje kot energija iz ogljikovih hidratov. Znanstvenikom je ??e uspelo dokazati, da mesna hrana sprosti največ peptidov, PYY, ki po??ljejo signale sitosti iz trebuha v mo??gane. Dokazali pa so ??e, da ljubitelji mesa skorajda ne poznajo lakote med obroki oziroma naglega padca sladkorja po večjem obroku, saj imajo zaradi jedilnika z nizkim glikemičnim indeksom tudi manj lakoto stimulirajočega hormona grelina.
Velika pomladna dieta (Foto: Splet)
In ??e, beljakovine iz mesa ohranjajo med huj??anjem pri močeh predvsem tenka vlakna, tako v telesnih organih kot v mi??icah, ki so odgovorna za optimalno presnovo oziroma za hitro izgorevanje ma??čob. Zadnje ??tudije so potrdile, da imajo ljubitelji mesa za 20 odstotkov več tenkih vlaken kot tisti, ki se strogo dr??ijo uradno priznane prehranjne piramide, po kateri naj bi pojedli največ ??it.
Namesto kruha sadje in zelen
Paleolitska dieta priporoča namesto polnozrnatih izdelkov sadje in zelenjavo. Slednja spro??čata sladkor v kri počasneje, posledično pa tudi raven inzulina, ki v prevelikih količinah skladi??či ma??čobne blazinice, ne niha. Sadje in zelen imata tudi do osemkrat več vlaknin kot drugi ogljikovi hidrati, kar z drugimi besedami pomeni, da potrebuje hrana kar osemkrat več časa, da se iz ??elodca premakne v črevesje. Občutek sitosti je podalj??an, presnova pa ??e naprej pridno, hitro melje.
S paleodieto so shuj??ale tudi ??tevilne zvezde. (Foto: Splet)
Osnovna pravila diete:
- Jesti je treba po pravilu 55/45; okoli 55 odstotkov kalorij zau??ijete z mesom, ki naj bo sestavni del vsakega obroka, preostalih 45 odstotkov energije pa vna??ate z rastlinsko hrano.
- Izberite le najbolj pusto meso; nekatere vrste mesa vsebujejo od 65 do 80 odstotkov ma??čobe, kar lahko, kajpak, pokvari ??e tako dobre shuj??ne namene. Sezite le po puranu, pi??čancu, vsej morski hrani ter po najbolj pustih delih teletine, jagnjetine in svinjine. Pred pripravo obroka vso vidno ma??čobo odstranite. Pecite z ??ličko olivnega olja.
Za zajtrk jejte ostanke večerje!
- Privo??čite si omega ma??čobe; največ ma??čobnih kislin omega-3 in omega-6 vsebuje meso ??ivali, ki se prosto pasejo. Meso kupujte pri kmetih in u??ivajte veliko rib, najmanj trikrat na teden, ter lanenega semena in orehov, v katerih je veliko ma??čobnih kislin omega-3.
- Za zajtrk pojejte ostanke večerje; nobenih kosmičev ali palačink, na??i predniki so za dobro jutro pojedli nekaj beljakovin, ki so ostale pri večerji. ?e vam navsezgodaj ne prija meso, si specite ali skuhajte jajca.
- Občasno nazdravite; četudi v paleolitiku niso poznali alkohola, ga dieta v zelo majhnih količinah priporoča. Nazdravite lahko s kozarčkom vina ali enim majhnim pivom na dan. Hrano boste la??je prebavili in izbolj??ali boste dovzetnost celic za inzulin. V zmernih količinah so dovoljeni čaj, kava in dietne pijače.
- Nikar ne bodite lačni; če vam med obroki zakruli v ??elodcu, ugriznite v sade?? ali pa pojejte ko??ček avokada in paradi??nika. Idealna malica so ??e ore??čki in semena ali suho sadje, ne več kot pest vsakega.
- Malce goljufanja je dovoljeno; ??tevilne zvezde, ki jim je s paleodieto uspelo izgubiti 10 kilogramov in več, navajajo, da so si dovolile majhne prekr??ke. Ne obremenjujte se, če?? da morate vse spremembe uvesti v enem dnevu. Izkazalo se je ??e, da vitki liniji ne ??kodi, če si trikrat na teden privo??čite obrok, ko lahko jeste, kar ??elite, tudi kos kruha.
|
