Psi imajo lahko zelo pozitivne učinke pri zdravljenju du??evnih te??av. ?tirino??ci naj bi bili zlasti pomembni psihoterapevti tudi pri otrocih, ki te??ko navezujejo stik z okoljem.
Nem??ki tednik Der Spiegel navaja več kot 50 let staro zgodbo otro??kega psihologa Borisa Levinsona. Devetletni pacient je nekoč k njemu pri??el prezgodaj in naletel na njegovega psa Jinglesa. Deček mu je začel takoj navdu??eno prigovarjati in je bil tudi potem, ko ga je začel psiholog obravnavati, bolj kot običajno odprt in zaupljiv.
Odtlej je Levinson svojega zlatega prina??alca pogosto vzel v svojo ordinacijo. Leta 1961 je na kongresu poročal o tem, kako zelo pozitivno njegov pes vpliva na otroke z du??evnimi te??avami. Pravzaprav je ??e veliko prej Freud opazil, da njegov pes zelo dobro vpliva na njegove paciente.
?lovek zlahka nave??e čustvene stike s psi in mačkami. Po mnenju dunajskega znanstvenika Kurta Kotrschala je tako zato, ker ima z njimi nekatere skupne fiziolo??ke in kognitivne mehanizme ter podobno strukturo mo??ganov glede socialnega obna??anja. Poleg tega so ljudje zaradi svoje dolge tradicije lova, ki je več deset tisočletij predstavljal glavno dejavnost in glavni vir pre??ivetja, nagnjeni k temu, da ??ivijo skupaj z ??ivalmi. Zoolog James Serpell pa meni, da lahko ??ivali človeku odprejo dostop do nezavednega in njegovih čustev.
Psi v psihiatričnih ustanovah
Zlasti omenjeni Levinson je v 60. letih močno vplival na to, da se je začela v Evropi uveljavljati terapija s pomočjo ??ivali (Animal-Assisted Therapy). Tako imajo v psihiatričnih bolni??nicah, domovih za ostarele, bolni??nicah in zaporih pogosto ??ivali. ?e vedno pa je te??ko znanstveno dokazati, na kak??en način pozitivno vplivajo na du??evno zdravje. Janelle Nimer in Brad Lundahl z Univerze Utah (ZDA) sta sicer leta 2007 dokazala, da ??ivali pomagajo pri zdravljenju pacientov s psihičnimi travmami.
Psi zmanj??ujejo stres
Na Dunaju pa je nedavno Kurt Kotrschal s svojimi sodelavci dokazal, da ??ivali zlasti pomagajo mladim, ki imajo te??ave z navezovanjem stikov. V raziskavi je sodelovalo okoli 80 otrok, starih od 7 do 12 let, z negotovim in slabo strukturiranim vzorcem navezovanja stikov, zaradi česar so bili pogosto izpostavljeni stresu. Te te??ave so bile pogosto posledica nasilja v dru??ini ali zanemarjanja.
V prvi fazi je Kotrschal s sodelavci mlade udele??ence raziskave prosil, naj v prisotnosti dveh odraslih do konca povedo neko zgodbo in na pamet re??ijo določeno matematično nalogo. Tretjina jih je pri teh dveh nalogah imela podporo pri prijaznih odraslih, drugi otroci pa so za oporo dobili ??ivega psa ali pli??astega ku??ka.
Rezultati raziskave so pokazali, da ??iv pes znatno vpliva na manj??i stres. Ob prisotnosti pravega psa otroci niso imeli zvi??ane ravni stresnega hormona kortizola. Zlasti so bili spro??čeni otroci, ki so se s psi intenzivno ukvarjali, torej so jim prigovarjali ali jih bo??ali. Pozitiven učinek so imeli psi le na negotove in slabo organizirane otroke, medtem ko je pri otrocih, ki pri navezovanju stikov nimajo te??av, spro??čujoče delovala ??e navzočnost odraslih.
Pes izbolj??a odnos s psihoterapevtom
Očitno lahko psi predstavljajo podobno čustveno oporo kot druge osebe. Pri otrocih, ki imajo te??ave z navezovanjem stikov, je lahko ??tirino??ec celo bolj učinkovit pri ustvarjanju zaupanja kot odrasla oseba. Po Kotrschalovem mnenju se v tem skriva terapevtski potencial. Psi bi tako lahko pospe??ili vzpostavitev zaupljivega odnosa med psihoterapevtom in pacientom. Uporaba psa je smiselna tako s psiholo??kega kot s stro??kovnega vidika, saj bi skraj??ala čas terapije.
Kotrschal meni, da vse to velja tudi za odrasle. Tudi ??tevilni odrasli pacienti se la??je odprejo ob prisotnosti psa, kot ka??eta dve nedavni ??tudiji Undine Lang iz Berlina, ki so ji depresivni bolniki pol ure pripovedovali o svojih izku??njah z ??ivalmi in svojem odnosu do psov.
Pri polovici so bili prisotni psi, pri polovici pa ne. Po 30 minutah se je v prvi skupini tesnoba precej zmanj??ala, medtem ko je bilo v drugi skupini tak??no zmanj??anje komaj zaznati. Langova, ki dela na berlinski kliniki Charit??, je leto kasneje ponovila podobno raziskavo pri shizofrenih bolnikih in rezultati so bili podobni. Tudi pri njih se je ob prisotnosti psa pojavil občutek radosti in topline, tako da se je tesnoba bolnika vidno zmanj??ala in je bil ta veliko bolj spro??čen.
Psihoterapevti bi torej morali začeli uporabljati pse, ki lahko pomagajo vsaj pri bolj??em vzpostavljanju stika s pacienti. Sicer pa je znano dejstvo, da lastniki psov na sprehodu pogosto zelo hitro nave??ejo stik z drugimi lastniki psov.
