| |
|
|
| |
1985 so palestinski teroristi ugrabili potniško ladjo Achille Lauro. Izdelavo ladje so naročili leta 1938.
Leto kasneje so jo začeli graditi v Vlissingenu na Nizozemskem za podjetje Rotterdamsche Lloyd. Zaradi druge svetovne vojne in dveh bombnih napadov so ladjo splavili šele julija 1946 pod imenom Willem Ruys. Dela na ladji so bila končana šele proti koncu leta 1947, na krstno potovanje pa se je odpravila 2. decembra istega leta.
Ladja je bila dolga 192 metrov, široka pa 25 metrov. Visoka je bila 8,9 metra, ko je bila popolnoma naložena ter z 900 potniki in posadko na krovu, je tehtala 21.110 ton.
Imela je 8 Sulzerjevih motorjev in štiri propelerje. Poleg tega je lahko sama izdelovala svojo vodo iz morske vode.
Leta 1964 so jo prodali liniji Lauro in jo preimenovali v Achille Lauro (po nekdanjem neapeljskem županu Achilleju Lauru). Leta 1966 so jo, potem ko so jo prenovili in modernizirali, znova poslali na morje. Po ugrabitvi je ladja nadaljevala plovbo, leta 1987 je začela pluti pod drugo zastavo, saj se je linija Lauro preimenovala v Star Lauro.
Achille Lauro je bila uničena v požaru 30. novembra 1994 ob somalski obali in je zaradi tega potonila na morsko dno dva dni kasneje, 2. novembra. Ladja je najbolj znana po tem, da jo je 7. oktobra 1985 ugrabil palestinski PLF, medtem ko je ta plula v egiptovskih vodah iz Aleksandrije v Port Said.
PLF naj bi ladjo ugrabil po tem, ko so Izraelci 1. oktobra istega leta zbombardirali glavni štab PLO-ja v Tunisu. Ugrabitelje so presenetili člani posadke, zato so ti reagirali predčasno. Ko so zajeli vse talce in člane posadke, so ukazali pluti proti Tartusu v Siriji. Zahtevali so izpustitev 50 Palestincev iz izraelskih zaporov. Ker jim sirske oblasti niso dovolile pristati v Tartusu, so ubili enega potnika.
To je bil ameriški Jud Leon Klinghoffer, ki je bil na invalidskem vozičku. Njegovo truplo so vrgli prek palube. Ladjo so preusmerili spet proti Port Saidu in po dveh dneh pogajanj so se strinjali, da bodo zapustili ladjo, če bodo lahko neovirano odpotovali v Tunizijo na potniškem letalu egiptovske letalske družbe.
Letalo je 10. oktobra prestregla mornarica Združenih držav Amerike in mu ukazala, da mora pristati v Natovem oporišču Sigonella na Siciliji. Po sporu med Italijani in Američani so ugrabitelje aretirali Italijani. Preostale potnike, ki so bili na letalu, so izpustili. Med njimi je bil tudi vodja ugrabiteljev Abu Abas.
Kaj se je zgodilo z ugrabitelji?
Basam Al Asker je bil pogojno izpuščen leta 1991, umrl je 21. februarja 2004. Ahmad Maruf Al Asadi je, medtem ko je bil na pogojnem izpustu, leta 1991 izginil. Jusef Al Molki je bil obsojen na 30-letno zaporno kazen. 16. februarja 1996 je med 12-dnevnim dopustom pobegnil v Španijo, kjer so ga znova ujeli in predali italijanskim oblastem.
Abu Abas je zapustil Italijo, saj so sprva menili, da je on le priča, in ne vodja ugrabiteljev, zato so mu sodili in absentia (v odstotnosti). Leta 1996 se je opravičil za napad na ladjo in za umor. Zavzel se je za mirovni sporazum med Izraelci in Palestinci. Njegovo opravičilo je vlada ZDA zavrnila, poleg tega ga je zavrnila tudi družina ubitega Klinghofferja, ki je vztrajala, da ga privedejo pred sodišče. Abasa so zajeli med vojno v Iraku leta 2003. Umrl je v ujetništvu 8. marca 2004.
Organizacijo PLO so tožili zaradi vloge, ki jo je imela pri ugrabitvi in smrti Leona Klinghofferja. Tožbo so ovrgli, ko je PLO plačal neznano vsoto hčerkam žrtve, te pa so denar vplačale v sklad Leona in Marilyn Klinghoffer, ki se bojuje proti terorizmu. ...
 |
1985 so palestinski teroristi ugrabili potniško ladjo Achille Lauro. Izdelavo ladje so naročili leta 1938.
Leto kasneje so jo začeli graditi v Vlissingenu na Nizozemskem za podjetje Rotterdamsche Lloyd. Zaradi druge svetovne vojne in dveh bombnih napadov so ladjo splavili šele julija 1946 pod imenom Willem Ruys. Dela na ladji so bila končana šele proti koncu leta 1947, na krstno potovanje pa se je odpravila 2. decembra istega leta.
Ladja je bila dolga 192 metrov, široka pa 25 metrov. Visoka je bila 8,9 metra, ko je bila popolnoma naložena ter z 900 potniki in posadko na krovu, je tehtala 21.110 ton.
Imela je 8 Sulzerjevih motorjev in štiri propelerje. Poleg tega je lahko sama izdelovala svojo vodo iz morske vode.
Leta 1964 so jo prodali liniji Lauro in jo preimenovali v Achille Lauro (po nekdanjem neapeljskem županu Achilleju Lauru). Leta 1966 so jo, potem ko so jo prenovili in modernizirali, znova poslali na morje. Po ugrabitvi je ladja nadalja plovbo, leta 1987 je začela pluti pod drugo zastavo, saj se je linija Lauro preimenovala v Star Lauro.
Achille Lauro je bila uničena v požaru 30. novembra 1994 ob somalski obali in je zaradi tega potonila na morsko dno dva dni kasneje, 2. novembra. Ladja je najbolj znana po tem, da jo je 7. oktobra 1985 ugrabil palestinski PLF, medtem ko je ta plula v egiptovskih vodah iz Aleksandrije v Port Said.
PLF naj bi ladjo ugrabil po tem, ko so Izraelci 1. oktobra istega leta zbombardirali glavni štab PLO-ja v Tunisu. Ugrabitelje so presenetili člani posadke, zato so ti reagirali predčasno. Ko so zajeli vse talce in člane posadke, so ukazali pluti proti Tartusu v Siriji. Zahti so izpustitev 50 Palestincev iz izraelskih zaporov. Ker jim sirske oblasti niso dovolile pristati v Tartusu, so ubili enega potnika.
To je bil ameriški Jud Leon Klinghoffer, ki je bil na invalidskem vozičku. Njegovo truplo so vrgli prek palube. Ladjo so preusmerili spet proti Port Saidu in po dveh dneh pogajanj so se strinjali, da bodo zapustili ladjo, če bodo lahko neovirano odpotovali v Tunizijo na potniškem letalu egiptovske letalske družbe.
Letalo je 10. oktobra prestregla mornarica Združenih držav Amerike in mu ukazala, da mora pristati v Natovem oporišču Sigonella na Siciliji. Po sporu med Italijani in Američani so ugrabitelje aretirali Italijani. Preostale potnike, ki so bili na letalu, so izpustili. Med njimi je bil tudi vodja ugrabiteljev Abu Abas.
Kaj se je zgodilo z ugrabitelji?
Basam Al Asker je bil pogojno izpuščen leta 1991, umrl je 21. februarja 2004. Ahmad Maruf Al Asadi je, medtem ko je bil na pogojnem izpustu, leta 1991 izginil. Jusef Al Molki je bil obsojen na 30-letno zaporno kazen. 16. februarja 1996 je med 12-dnevnim dopustom pobegnil v Španijo, kjer so ga znova ujeli in predali italijanskim oblastem.
Abu Abas je zapustil Italijo, saj so sprva menili, da je on le priča, in ne vodja ugrabiteljev, zato so mu sodili in absentia (v odstotnosti). Leta 1996 se je opravičil za napad na ladjo in za umor. Zavzel se je za mirovni sporazum med Izraelci in Palestinci. Njegovo opravičilo je vlada ZDA zavrnila, poleg tega ga je zavrnila tudi družina ubitega Klinghofferja, ki je vztrajala, da ga privedejo pred sodišče. Abasa so zajeli med vojno v Iraku leta 2003. Umrl je v ujetništvu 8. marca 2004.
Organizacijo PLO so tožili zaradi vloge, ki jo je imela pri ugrabitvi in smrti Leona Klinghofferja. Tožbo so ovrgli, ko je PLO plačal neznano vsoto hčerkam žrtve, te pa so denar vplačale v sklad Leona in Marilyn Klinghoffer, ki se bojuje proti terorizmu. ...
|
|
|
| |
|
|
|
povezave | slike | video | novice | Online radio | Objavi povezavo
Avtor 1998 - 2026
©, Vse pravice rezervirane | Total obiskov
od nastanka 1.1.2007 ...
| |
