| |
|
|
| |
1929 so iz Sovjetske zveze izgnali revolucionarja in politika Leva Trockega. Leta 1879 rojeni Lev Davidovič Trocki (njegovo pravo ime je bilo Lev Davidovič Bronštejn) je bil zaradi revolucionarnega dela med letoma 1898 in 1917 večkrat zaprt, izgnan je bil tudi v Sibirijo. Leta 1917 se je iz begunstva vrnil v Rusijo in postal boljševik. Po oktobrski revoluciji je bil zunanji minister, sodeloval pri pogajanjih o miru v Brest Litovsku. Med letoma 1918 in 1924 je bil minister za obrambo, ustanovil je Rdečo armado. Po Leninovi smrti je neuspešno poskušal postati njegov naslednik, močno je kritiziral Josipa Visarjonoviča Stalina. Leta 1927 so ga izključili iz ruske Komunistične partije, leta 1929 pa je moral oditi iz Rusije. Stalinov agent ga je leta 1940 ubil v mehiški prestolnici.
Rodil se je judovskim staršem kot Lev Davidovič Bronštejn v današnji severni Ukrajini. Oče ga je poslal na študij v Odesso, kjer se je izkazal kot izvrsten študent. V najstniških letih je postal član ljudske stranke in se začel zanimati za marksizem. Prvič so ga zaprli leta 1898 zaradi širjenja socialističnih idej, dve leti kasneje je bil izgnan v Sibirijo. V zaporu se je poročil z marksistko Aleksandro Sokolovskajo, ki mu je v Sibiriji rodila hčerki Nino in Zinaido. Leta 1902 je s ponarejenim potnim listom pod imenom Trocki (tako je bilo ime glavnemu ječarju v Odessi, kjer je bil zaprt) iz Sibirije pobegnil v London. Povezal se je z Leninom in sodeloval pri revolucionarni reviji Iskra. Konec leta je spoznal Natalijo Sedovo, se leta 1903 drugič poročil in ostal z njo do smrti (v zakonu sta se jima rodila Lev in Sergej Sedov). Večkrat je bil zaradi svojih revolucionarnih nazorov aretiran in izgnan, petnajst let je preživel v tujini. Leta 1917, po strmoglavljenju ruskega carja Nikolaja Romanova, se je vrnil v Rusijo in začel tesno sodelovati z Leninom in boljševiki. Bil je eden od glavnih organizatorjev oktobrske revolucije, ki je na oblast postavila boljševike (leta 1922 so ustanovili Sovjetske zveze. Trocki, Leninova desna roka, je postal ljudski komisar za zunanje zadeve, ustanovitelj in poveljnik Rdeče armade, ljudski komisar za obrambo in eden od ustanovnih članov politbiroja. Ko je leta 1924 Lenin umrl, je Stalin prevzel oblast in kmalu začel s čistkami. Trockega je izključil iz politbiroja in Komunistične partije ter ga izgnal. Azil je Trocki iskal v mnogih evropskih državah, nazadnje pa je z družino pobegnil v Mehiko, kjer ga je sprejel Diego Rivera. Po neuspešnem atentatu maja 1940 je sovjetskemu agentu Mercaderju 20. avgusta 1940 s cepinom uspelo umoriti Trockega. Njegove zadnje besede naj bi bile: »Tega napada ne bom preživel. Stalin je končno izpolnil nalogo, ki mu je prejšnjikrat spodletela.«
Njegov nazor tvori temelj komunistične teorije trockizma. ...
 |
1929 so iz Sovjetske zveze izgnali revolucionarja in politika Leva Trockega. Leta 1879 rojeni Lev Davidovič Trocki (njegovo pravo ime je bilo Lev Davidovič Bronštejn) je bil zaradi revolucionarnega dela med letoma 1898 in 1917 večkrat zaprt, izgnan je bil tudi v Sibirijo. Leta 1917 se je iz begunstva vrnil v Rusijo in postal boljševik. Po oktobrski revoluciji je bil zunanji minister, sodeloval pri pogajanjih o miru v Brest Litovsku. Med letoma 1918 in 1924 je bil minister za obrambo, ustanovil je Rdečo armado. Po Leninovi smrti je neuspešno poskušal postati njegov naslednik, močno je kritiziral Josipa Visarjonoviča Stalina. Leta 1927 so ga izključili iz ruske Komunistične partije, leta 1929 pa je moral oditi iz Rusije. Stalinov agent ga je leta 1940 ubil v mehiški prestolnici.
Rodil se je judovskim staršem kot Lev Davidovič Bronštejn v današnji severni Ukrajini. Oče ga je poslal na študij v Odesso, kjer se je izkazal kot izvrsten študent. V najstniških letih je postal član ljudske stranke in se začel zanimati za marksizem. Prvič so ga zaprli leta 1898 zaradi širjenja socialističnih idej, dve leti kasneje je bil izgnan v Sibirijo. V zaporu se je poročil z marksistko Aleksandro Sokolovskajo, ki mu je v Sibiriji rodila hčerki Nino in Zinaido. Leta 1902 je s ponarejenim potnim listom pod imenom Trocki (tako je bilo ime glavnemu ječarju v Odessi, kjer je bil zaprt) iz Sibirije pobegnil v London. Povezal se je z Leninom in sodeloval pri revolucionarni reviji Iskra. Konec leta je spoznal Natalijo Sedovo, se leta 1903 drugič poročil in ostal z njo do smrti (v zakonu sta se jima rodila Lev in Sergej Sedov). Večkrat je bil zaradi svojih revolucionarnih nazorov aretiran in izgnan, petnajst let je preživel v tujini. Leta 1917, po strmoglavljenju ruskega carja Nikolaja Romanova, se je vrnil v Rusijo in začel tesno sodelovati z Leninom in boljševiki. Bil je eden od glavnih organizatorjev oktobrske revolucije, ki je na oblast postavila boljševike (leta 1922 so ustanovili Sovjetske zveze. Trocki, Leninova desna roka, je postal ljudski komisar za zunanje zadeve, ustanovitelj in poveljnik Rdeče armade, ljudski komisar za obrambo in eden od ustanovnih članov politbiroja. Ko je leta 1924 Lenin umrl, je Stalin prevzel oblast in kmalu začel s čistkami. Trockega je izključil iz politbiroja in Komunistične partije ter ga izgnal. Azil je Trocki iskal v mnogih evropskih državah, nazadnje pa je z družino pobegnil v Mehiko, kjer ga je sprejel Diego Rivera. Po neuspešnem atentatu maja 1940 je sovjetskemu agentu Mercaderju 20. avgusta 1940 s cepinom uspelo umoriti Trockega. Njegove zadnje besede naj bi bile: »Tega napada ne bom preživel. Stalin je končno izpolnil nalogo, ki mu je prejšnjikrat spodletela.«
Njegov nazor tvori temelj komunistične teorije trockizma. ...
|
|
|
| |
|
|
|
povezave | slike | video | novice | Online radio | Objavi povezavo
Avtor 1998 - 2026
©, Vse pravice rezervirane | Total obiskov
od nastanka 1.1.2007 ...
| |
