| |
|
|
| |
2018 je umrl pesnik in akademik Ciril Zlobec, je poročal Radio Slovenija. slovenski pesnik, pisatelj, publicist, prevajalec, novinar, urednik, nekdanji politik se je rodil 4. julija 1925 v Ponikvah, kot najmlajši med sedmimi otroki v kmečki družini. Zlobec je ostal aktiven tudi v svojih poznih letih in iskan sogovornik, ki je s tehtnimi in iskrivimi besedami razmišljal o kulturi in družbi.
V pogovoru za MMC leta 2011 je na vprašanje, kaj se posamezniku v tako bogatem življenju, kot je bilo njegovo, najbolj vtisne v spomin, odgovoril: "Bolj, ko se človek stara, bolj se – morda malo sentimentalno – ozira po prehojeni poti, kar je pri meni močno povezano z etično presojo mojega celotnega življenja. Kako sem se v različnih preizkušnjah odzival, ali sem ravnal v skladu sam s sabo? Ponosen sem, da v svojem življenju ne najdem nobenega dejanja – čeprav domišljavo rečeno –, zaradi katerega bi se moral slabo počutiti ali se ga celo sramovati. Že v otroštvu sem bil nekako konflikten človek, a ne v smislu egocentričnosti, ampak v zastopanju lastnih etičnih prepričanj."
Zlobec se je na življenjski poti soočal s hudimi preizkušnjami. Tudi z najhujšim strahom vseh staršev: preživel je oba svoja otroka.
Bogat opus
Za svoje delo je prejel že več nagrad, med drugim Tomšičevo (1956), Prešernovo (1982), Župančičevo (1976, za prevode), Prešernovo (1982, za pesniški zbirki) in Veronikino nagrado (2000), pa tudi zlati častni znak svobode Republike Slovenije, zlatnik poezije (2005), Lavrinovo diplomo (za prevajalstvo, 2013) ter mednarodne nagrade: Eugenio Montale (1984, za prevode), Città dello Stretto (1984, za zbirko Ritorni sul Carso), Ascona, 1985 in Bosanski steček/stećak (Sarajevo 2014, skupaj s pokojnim sinom Jašo Zlobcem), je o njegovih dosežkih zapisano na Wikipediji.
Univerza na Primorskem v Kopru mu je 2005 podelila častni doktorat, po izboru poslušalcev Vala 202 je bil Ciril Zlobec ime leta 2015[1], 2016 je bil imenovan tudi za častnega meščana Ljubljane.
Tudi politik
Že v obdobju socializma je imel več političnih funkcij v ZKS (mdr. član CK od 1968), 1969-79 je bil poslanec v skupščini SRS, od 1987 podpredsednik SZDL Slovenije, zadnji mandat predsednik Sveta Univerze v Ljubljani, pa tudi v Zvezi pisateljev Jugoslavije (1985/86 je bil njen predsednik). Leta 1990 je bil na nesposrednih volitvah izvoljen za člana predsedstva Republike Slovenije (do 1992). Od 1969 do konca 90. let (skupaj 30 let) je bil glavni urednik literarne revije Sodobnost.
Leta 1985 je postal dopisni (oz. izredni) in 1989 redni član SAZU, med leti 1992 in 1999 je bil tudi njen podpredsednik. Je dopisni član Hrvaške akademije znanosti in umetnosti ter član Evropske akademije znanosti in umetnosti (Salzburg) in Mediteranske akademije (Neapelj). Njegovo življenje zaznamuje tudi osebna tragedija, saj sta mu v času njegovega življenja umrla oba otroka, hči in sin. ...
 |
2018 je umrl pesnik in akademik Ciril Zlobec, je poročal Radio Slovenija. slovenski pesnik, pisatelj, publicist, prevajalec, novinar, urednik, nekdanji politik se je rodil 4. julija 1925 v Ponikvah, kot najmlajši med sedmimi otroki v kmečki družini. Zlobec je ostal aktiven tudi v svojih poznih letih in iskan sogovornik, ki je s tehtnimi in iskrivimi besedami razmišljal o kulturi in družbi.
V pogovoru za MMC leta 2011 je na vprašanje, kaj se posamezniku v tako bogatem življenju, kot je bilo njegovo, najbolj vtisne v spomin, odgovoril: "Bolj, ko se človek stara, bolj se – morda malo sentimentalno – ozira po prehojeni poti, kar je pri meni močno povezano z etično presojo mojega celotnega življenja. Kako sem se v različnih preizkušnjah odzival, ali sem ravnal v skladu sam s sabo? Ponosen sem, da v svojem življenju ne najdem nobenega dejanja – čeprav domišljavo rečeno –, zaradi katerega bi se moral slabo počutiti ali se ga celo sramovati. Že v otroštvu sem bil nekako konflikten človek, a ne v smislu egocentričnosti, ampak v zastopanju lastnih etičnih prepričanj."
Zlobec se je na življenjski poti soočal s hudimi preizkušnjami. Tudi z najhujšim strahom vseh staršev: preživel je oba svoja otroka.
Bogat opus
Za svoje delo je prejel že več nagrad, med drugim Tomšičevo (1956), Prešernovo (1982), Župančičevo (1976, za prevode), Prešernovo (1982, za pesniški zbirki) in Veronikino nagrado (2000), pa tudi zlati častni znak svobode Republike Slovenije, zlatnik poezije (2005), Lavrinovo diplomo (za prevajalstvo, 2013) ter mednarodne nagrade: Eugenio Montale (1984, za prevode), Città dello Stretto (1984, za zbirko Ritorni sul Carso), Ascona, 1985 in Bosanski steček/stećak (Sarajevo 2014, skupaj s pokojnim sinom Jašo Zlobcem), je o njegovih dosežkih zapisano na Wikipediji.
Univerza na Primorskem v Kopru mu je 2005 podelila častni doktorat, po izboru poslušalcev Vala 202 je bil Ciril Zlobec ime leta 2015[1], 2016 je bil imenovan tudi za častnega meščana Ljubljane.
Tudi politik
Že v obdobju socializma je imel več političnih funkcij v ZKS (mdr. član CK od 1968), 1969-79 je bil poslanec v skupščini SRS, od 1987 podpredsednik SZDL Slovenije, zadnji mandat predsednik Sveta Univerze v Ljubljani, pa tudi v Zvezi pisateljev Jugoslavije (1985/86 je bil njen predsednik). Leta 1990 je bil na nesposrednih volitvah izvoljen za člana predsedstva Republike Slovenije (do 1992). Od 1969 do konca 90. let (skupaj 30 let) je bil glavni urednik literarne revije Sodobnost.
Leta 1985 je postal dopisni (oz. izredni) in 1989 redni član SAZU, med leti 1992 in 1999 je bil tudi njen podpredsednik. Je dopisni član Hrvaške akademije znanosti in umetnosti ter član Evropske akademije znanosti in umetnosti (Salzburg) in Mediteranske akademije (Neapelj). Njegovo življenje zaznamuje tudi osebna tragedija, saj sta mu v času njegovega življenja umrla oba otroka, hči in sin. ...
|
|
|
| |
|
|
|
povezave | slike | video | novice | Online radio | Objavi povezavo
Avtor 1998 - 2026
©, Vse pravice rezervirane | Total obiskov
od nastanka 1.1.2007 ...
| |
