| |
|
|
| |
2016 V 55. letu je umrl slovenski pesnik, pisatelj, esejist, prevajalec, urednik, kritik in profesor Aleš Debeljak.
Leta 1985 je diplomiral na ljubljanski Filozofski fakulteti iz primerjalne književnosti, doktoriral pa iz družbene misli na Maxwell School of Citizenship, Syracuse University, New York. Zaposlil se je na ljubljanski Fakulteti za družbene vede, leta 1999 je prav tam postal izredni profesor. Med letoma 1985 do 1988 je bil glavni urednik Problemov.
Kot piše na spletni strani Fakultete za družbene vede Univerze v Ljubljani (FDV), so njegovo raziskovalno interesno področje predstavljale zgodovinske avantgarde, modernizem in institucija umetnosti v 20. stoletju. Na področju sociologije religije in kulture se je posvečal študiju religioznega fundamentalizma, nacionalne identitete in etničnih konfliktov ter vlogi intelektualcev in literarne imaginacije s posebnim ozirom na jugovzhodno in srednjo Evropo.
Akademsko in umetniško ustvarjanje
S svojim esejističnim delom je bil med uveljavitelji postmodernizma pri nas (Postmoderna sfinga, 1989), posvečal pa se je tudi pisanju člankov in kolumn, raziskovanju slovenske književnosti in literarni kritiki (Melanholične figure; Esej o književnosti, 1988).
Za njegovo pesništvo je značilen dialog z modernističnim izročilom in eksistencialističnim mišljenjem, v njem odmevajo vojno dogajanje v nekdanji Jugoslaviji in posledično tesnobna občutja v človekovem intimnem svetu in družini. V Nedokončanih hvalnicah iz leta 2000 se njegova poezija tematsko razširja z erotizmom. V zbirki Pod gladino (2004) z ritmizirano govorico razkriva svet potopljenih monarhij in rodovnega spomina, svet sporov in porazov, človeške obsedenosti z nasiljem in slastjo.
Objavil je štirinajst knjig esejev in osem knjig pesmi, prevedel izbrane pesmi Johna Ashberyja in knjigo o sociologiji vednosti ter uredil več antologij. Za svoje delo je dobil nekaj mednarodnih, jugoslovanskih in slovenskih priznanj, vključno z nagrado bralcev za najboljši esej desetletja v reviji World Literature Today, nagrado Prešernovega sklada in priznanje Ambasador znanosti Republike Slovenije in dvakrat Jenkovo nagrado.
Eden najbolj prevajanih in pronicljivih sodobnih slovenskih pesnikov in esejistov.
Njegove knjige so izšle v angleških, nemških, francoskih, španskih, katalonskih, italijanskih, romunskih, hrvaških, srbskih, makedonskih, poljskih, slovaških, čeških, litovskih, albanskih, finskih, madžarskih in japonskih prevodih.
Bil je sourednik mednarodnih kulturnih revij Sarajevski zvezki in Verse ter pridruženi urednik pri revijah Cultural Sociology in www.fastcapitalism.com. Bil je redni profesor za kulturne študije na Fakulteti za družbene vede, Univerza v Ljubljani, in redni gostujoči profesor za balkanske študije na podiplomski šoli College d’Europe, Natolin-Varšava, še piše na spletni strani FDV-ja. S soprogo Erico Johnson Debeljak je imel tri otroke.
Intelektualec razsvetljenskih razsežnosti
Na spletni strani fakultete za družbene vede, kjer je Debeljak deloval na katedri za kulturologijo, so objavili nekrolog, ki so ga sklenili z besedami: "Kot predavatelja in raziskovalca so ga odlikovali zlasti analitična iskrivost, izjemen nastop, izbrušen jezik ter prisrčen odnos do sodelavcev." Debeljakov kolega s kulturologije Mirt Komel je zapisal, da je "mojster pesniške besede odšel tako svobodno, kot je pisal, mislil, deloval in živel".
Književnik in zdravnik Alojz Ihan je ob Debeljakovi smrti zapisal, da je pripadal generaciji, ki ji je bilo prvi dano več kot le sanjati o svobodi onkraj meja - državnih, ideoloških, režimskih. Ob tem je po Ihanovem mnenju "zaplul na odprta morja znanstvenega uma in ostal zvest intimi slovenske pesniške besede". Izpostavil je tudi njegovo zavzetost za "publicistično poigravanje z dnevnopolitičnimi popularnimi aktualijami" in osebno mentorstvo, "s katerim se je angažiral pri intelektualnem razvoju svojih študentov".
"Velika večina ljudi bi se ob razpetosti, kot jo je namensko gojil Aleš, raztrgala in razsula, ker pač ne bi zmogla obdržati sebe med domom in svetom, poezijo in razumom, človeško intimo in popularno kulturo. Aleš je bil iz testa, ki vse to prenese, in je bil pripravljen plačati ceno intimne samote, ki je nujna za čist pogled pri sestavljanju razbitega družbenega sveta v skupinsko zgodbo in skupinski smisel," je še zapisal Ihan, ki je prepričan, da je bil Debeljak eden tistih intelektualcev, "brez katerih se podobe naših družbenih življenj nikoli ne strnejo v zgodbe, kaj šele v smisel".
Publicistka Manca Košir je dejala, da je Slovenija izgubila velik um, saj je bil Debeljak po njenih besedah intelektualec pravega razsvetljenskega kova, velik pesnik, pedagog ter premišljevalec sveta in Evrope. "So ljudje, ki so nenadomestljivi, in Debeljak je bil med njimi." ...
 |
2016 V 55. letu je umrl slovenski pesnik, pisatelj, esejist, prevajalec, urednik, kritik in profesor Aleš Debeljak.
Leta 1985 je diplomiral na ljubljanski Filozofski fakulteti iz primerjalne književnosti, doktoriral pa iz družbene misli na Maxwell School of Citizenship, Syracuse University, New York. Zaposlil se je na ljubljanski Fakulteti za družbene vede, leta 1999 je prav tam postal izredni profesor. Med letoma 1985 do 1988 je bil glavni urednik Problemov.
Kot piše na spletni strani Fakultete za družbene vede Univerze v Ljubljani (FDV), so njegovo raziskovalno interesno področje predstavljale zgodovinske avantgarde, modernizem in institucija umetnosti v 20. stoletju. Na področju sociologije religije in kulture se je posvečal študiju religioznega fundamentalizma, nacionalne identitete in etničnih konfliktov ter vlogi intelektualcev in literarne imaginacije s posebnim ozirom na jugovzhodno in srednjo Evropo.
Akademsko in umetniško ustvarjanje
S svojim esejističnim delom je bil med uveljavitelji postmodernizma pri nas (Postmoderna sfinga, 1989), posvečal pa se je tudi pisanju člankov in kolumn, raziskovanju slovenske književnosti in literarni kritiki (Melanholične figure; Esej o književnosti, 1988).
Za njegovo pesništvo je značilen dialog z modernističnim izročilom in eksistencialističnim mišljenjem, v njem odmevajo vojno dogajanje v nekdanji Jugoslaviji in posledično tesnobna občutja v človekovem intimnem svetu in družini. V Nedokončanih hvalnicah iz leta 2000 se njegova poezija tematsko razširja z erotizmom. V zbirki Pod gladino (2004) z ritmizirano govorico razkriva svet potopljenih monarhij in rodovnega spomina, svet sporov in porazov, človeške obsedenosti z nasiljem in slastjo.
Objavil je štirinajst knjig esejev in osem knjig pesmi, prevedel izbrane pesmi Johna Ashberyja in knjigo o sociologiji vednosti ter uredil več antologij. Za svoje delo je dobil nekaj mednarodnih, jugoslovanskih in slovenskih priznanj, vključno z nagrado bralcev za najboljši esej desetletja v reviji World Literature Today, nagrado Prešernovega sklada in priznanje Ambasador znanosti Republike Slovenije in dvakrat Jenkovo nagrado.
Eden najbolj prevajanih in pronicljivih sodobnih slovenskih pesnikov in esejistov.
Njegove knjige so izšle v angleških, nemških, francoskih, španskih, katalonskih, italijanskih, romunskih, hrvaških, srbskih, makedonskih, poljskih, slovaških, čeških, litovskih, albanskih, finskih, madžarskih in japonskih prevodih.
Bil je sourednik mednarodnih kulturnih revij Sarajevski zvezki in Verse ter pridruženi urednik pri revijah Cultural Sociology in www.fastcapitalism.com. Bil je redni profesor za kulturne študije na Fakulteti za družbene vede, Univerza v Ljubljani, in redni gostujoči profesor za balkanske študije na podiplomski šoli College d’Europe, Natolin-Varšava, še piše na spletni strani FDV-ja. S soprogo Erico Johnson Debeljak je imel tri otroke.
Intelektualec razsvetljenskih razsežnosti
Na spletni strani fakultete za družbene vede, kjer je Debeljak deloval na katedri za kulturologijo, so objavili nekrolog, ki so ga sklenili z besedami: "Kot predavatelja in raziskovalca so ga odlikovali zlasti analitična iskrivost, izjemen nastop, izbrušen jezik ter prisrčen odnos do sodelavcev." Debeljakov kolega s kulturologije Mirt Komel je zapisal, da je "mojster pesniške besede odšel tako svobodno, kot je pisal, mislil, deloval in živel".
Književnik in zdravnik Alojz Ihan je ob Debeljakovi smrti zapisal, da je pripadal generaciji, ki ji je bilo prvi dano več kot le sanjati o svobodi onkraj meja - državnih, ideoloških, režimskih. Ob tem je po Ihanovem mnenju "zaplul na odprta morja znanstvenega uma in ostal zvest intimi slovenske pesniške besede". Izpostavil je tudi njegovo zavzetost za "publicistično poigravanje z dnevnopolitičnimi popularnimi aktualijami" in osebno mentorstvo, "s katerim se je angažiral pri intelektualnem razvoju svojih študentov".
"Velika večina ljudi bi se ob razpetosti, kot jo je namensko gojil Aleš, raztrgala in razsula, ker pač ne bi zmogla obdržati sebe med domom in svetom, poezijo in razumom, človeško intimo in popularno kulturo. Aleš je bil iz testa, ki vse to prenese, in je bil pripravljen plačati ceno intimne samote, ki je nujna za čist pogled pri sestavljanju razbitega družbenega sveta v skupinsko zgodbo in skupinski smisel," je še zapisal Ihan, ki je prepričan, da je bil Debeljak eden tistih intelektualcev, "brez katerih se podobe naših družbenih življenj nikoli ne strnejo v zgodbe, kaj šele v smisel".
Publicistka Manca Košir je dejala, da je Slovenija izgubila velik um, saj je bil Debeljak po njenih besedah intelektualec pravega razsvetljenskega kova, velik pesnik, pedagog ter premišljec sveta in Evrope. "So ljudje, ki so nenadomestljivi, in Debeljak je bil med njimi." ...
|
|
|
| |
|
|
|
povezave | slike | video | novice | Online radio | Objavi povezavo
Avtor 1998 - 2026
©, Vse pravice rezervirane | Total obiskov
od nastanka 1.1.2007 ...
| |
