IZBERI LETNICO ...

2030 2029 2028 2027 2026 2025 2024 2023 2022 2021 2020 2019 2018 2017 2016 2015 2014 2013 2012 2011 2010 2009 2008 2007 2006 2005 2004 2003 2002 2001 2000 1999 1998 1997 1996 1995 1994 1993 1992 1992 1991 1990 1989 1988 1987 1986 1985 1984 1983 1982 1981 1980 1979 1978 1977 1976 1975 1974 1973 1972 1971 1970 1969 1968 1967 1966 1965 1964 1963 1962 1961 1960 1959 1958 1957 1956 1955 1954 1953 1952 1951 1950 1949 1948 1947 1946 1945 1944

UMRLI NA DANAŠNJI DAN (1)
Stanislav Bačar - V 74. letu starosti je za posledicami hude bolezni umrl Stanislav Bačar iz Ajdovščine, ...

DOGODKI NA DANAŠNJI DAN (32)
1865 - se je rodila ameriška pisateljica in novinarka Elizabeth Jane Cochran. ...

2012 - je v Ajdovščini v 74. letu starosti umrl Stanislav Bačar, vsestranski zbiralec, ...

1740 - se je na Dunaju rodil strokovnjak za hidrotehniko in arhitekturo Gabrijel Gruber, ...

NOVICE ({novice.total})   DOGODKI (11557)   SLAVNI/ZNANI UMRLI (682)

1910 se je v Skopju rodila albansko-indijska redovnica mati Tereza, s pravim imenom Agnes Gonxha Bojaxhiu. Njen oče je bil uspešen trgovec, poleg nje pa sta bila v družini še dva otroka, ki sta bila starejša od nje. Pri osemnajstih je dobila dovoljenje, da se lahko priključi irskemu redu nun v Loretu, ki jo je poslal v indijsko mesto Dardžiling za učiteljico. Leta 1931 se je zaobljubila Bogu in si izbrala ime Marija Tereza v čast Terezi Avilski in Terezi iz Lisieuxa. Ko se je zaobljubila zadnjič (maja 1937), je sprejela ime mati Tereza. Septembra 1946 je – po njenih besedah – zaslišala poziv Boga, da gre med uboge in umirajoče. Začutila je, da je za zidovi nunskega samostana preveč stran od njih, da bi jim pomagala. Tako je leta 1948 dobila posebno dovoljenje od papeža Pija XII., da lahko zapusti samostan in živi ter dela samostojno. Oktobra 1950 je ustanovila nov red Missionaries of Charity (misijonarji dobrote) in začela ustanavljati domove (za umirajoče, gobavce, otroke ...). S pomočjo indijskih oblasti se je preselila v zapuščen hindujski tempelj in tam ustanovila brezplačen hospic za uboge. Leta 1965 ji je papež Pavel VI. dovolil, da svoje delovanje poleg Kalkute razširi še na druga mesta. Red, ki ga je ustanovila, se je kmalu začel širiti po vsem svetu. Prva hiša za uboge, ki je bila ustanovljena zunaj meja Indije, je bila v Venezueli. Sledile pa so ji v Rimu, Tanzaniji, več državah v Aziji, Afriki in Evropi, vključno z Albanijo. Prvo hišo usmiljenja v ZDA so postavili v Bronxu, New York. Leta 1971 ji je papež Pavel VI. podelil nagrado za mir papeža Janeza XXIII. Istega leta je prejela še Kennedyjevo nagrado, štiri leta pozneje mednarodno nagrado Alberta Schweitzerja, leta 1985 medaljo predsednika ZDA za svobodo in devet let pozneje še kongresno zlato medaljo. 16. novembra 1996 je prejela častno državljanstvo ZDA, poleg tega pa več častnih doktoratov več različnih univerz. Leta 1972 je bila mati Tereza nagrajena z Nehrujevo nagrado zaradi promocije mednarodnega miru in razumevanja. Leta 1979 je za svoje človekoljubno delo prejela Nobelovo nagrado za mir, leto pozneje pa še najvišje indijsko odlikovanje, nagrado Bharat Ratno. Ko so jo na podelitvi nagrade vprašali, kaj lahko vsakdo naredi za mir na svetu, je preprosto odgovorila: "Pojdite domov in ljubite svojo družino." Istega leta je prejela tudi nagrado balzan. Leta 1983 je med obiskom v Rimu doživela prvi srčni napad, leta 1989 pa še drugega. Leta 1991 je med svojo potjo v Mehiko zbolela za pljučnico, kar je bilo krivo za poslabšanje bolezni srca. Zaradi slabega počutja in poslabšanega zdravja je ponudila svoj odstop. Ko so nune glasovale za odstop ali proti njemu, je le ona glasovala, da bi odstopila s svojega položaja, vse druge so bile proti. Aprila 1997 je padla in si zlomila ključnico, avgusta je zbolela za malarijo, odpovedal pa ji je tudi levi srčni ventrikel. Umrla je 5. septembra 1997, 13. septembra pa je bila v Kalkuti pokopana z najvišjimi državniškimi častmi. 19. oktobra 2003 jo je takratni papež Janez Pavel II. razglasil za blaženo. ...
1910 se je v Skopju rodila albansko-indijska redovnica mati Tereza, s pravim imenom Agnes Gonxha Bojaxhiu.

Njen oče je bil uspešen trgovec, poleg nje pa sta bila v družini še dva otroka, ki sta bila starejša od nje. Pri osemnajstih je dobila dovoljenje, da se lahko priključi irskemu redu nun v Loretu, ki jo je poslal v indijsko mesto Dardžiling za učiteljico.
Leta 1931 se je zaobljubila Bogu in si izbrala ime Marija Tereza v čast Terezi Avilski in Terezi iz Lisieuxa.

Ko se je zaobljubila zadnjič (maja 1937), je sprejela ime mati Tereza. Septembra 1946 je – po njenih besedah – zaslišala poziv Boga, da gre med uboge in umirajoče. Začutila je, da je za zidovi nunskega samostana preveč stran od njih, da bi jim pomagala.

Tako je leta 1948 dobila posebno dovoljenje od papeža Pija XII., da lahko zapusti samostan in živi ter dela samostojno. Oktobra 1950 je ustanovila nov red Missionaries of Charity (misijonarji dobrote) in začela ustanavljati domove (za umirajoče, gobavce, otroke ...). S pomočjo indijskih oblasti se je preselila v zapuščen hindujski tempelj in tam ustanovila brezplačen hospic za uboge.

Leta 1965 ji je papež Pavel VI. dovolil, da svoje delovanje poleg Kalkute razširi še na druga mesta. Red, ki ga je ustanovila, se je kmalu začel širiti po vsem svetu.

Prva hiša za uboge, ki je bila ustanovljena zunaj meja Indije, je bila v Venezueli. Sledile pa so ji v Rimu, Tanzaniji, več državah v Aziji, Afriki in Evropi, vključno z Albanijo. Prvo hišo usmiljenja v ZDA so postavili v Bronxu, New York. Leta 1971 ji je papež Pavel VI. podelil nagrado za mir papeža Janeza XXIII.

Istega leta je prejela še Kennedyjevo nagrado, štiri leta pozneje mednarodno nagrado Alberta Schweitzerja, leta 1985 medaljo predsednika ZDA za svobodo in devet let pozneje še kongresno zlato medaljo. 16. novembra 1996 je prejela častno državljanstvo ZDA, poleg tega pa več častnih doktoratov več različnih univerz.

Leta 1972 je bila mati Tereza nagrajena z Nehrujevo nagrado zaradi promocije mednarodnega miru in razumevanja.

Leta 1979 je za svoje človekoljubno delo prejela Nobelovo nagrado za mir, leto pozneje pa še najvišje indijsko odlikovanje, nagrado Bharat Ratno. Ko so jo na podelitvi nagrade vprašali, kaj lahko vsakdo naredi za mir na svetu, je preprosto odgovorila: "Pojdite domov in ljubite svojo družino." Istega leta je prejela tudi nagrado balzan. Leta 1983 je med obiskom v Rimu doživela prvi srčni napad, leta 1989 pa še drugega. Leta 1991 je med svojo potjo v Mehiko zbolela za pljučnico, kar je bilo krivo za poslabšanje bolezni srca.

Zaradi slabega počutja in poslabšanega zdravja je ponudila svoj odstop. Ko so nune glasovale za odstop ali proti njemu, je le ona glasovala, da bi odstopila s svojega položaja, vse druge so bile proti. Aprila 1997 je padla in si zlomila ključnico, avgusta je zbolela za malarijo, odpovedal pa ji je tudi levi srčni ventrikel. Umrla je 5. septembra 1997, 13. septembra pa je bila v Kalkuti pokopana z najvišjimi državniškimi častmi.

19. oktobra 2003 jo je takratni papež Janez Pavel II. razglasil za blaženo. ...
 


povezave | slike | video | novice | Online radio | Objavi povezavo

Avtor 1998 - 2026 ©, Vse pravice rezervirane | Total obiskov od nastanka 1.1.2007 ...