| |
|
|
| |
1947 se rodil najboljši slovenski nogometaš vseh časov Brane Oblak.
Oblak je kariero začel pri viški Svobodi, kjer ga je opazil trener mladinski ekipe Olimpije Nedeljko Gugolj. Dokončno se je uveljavil pri Olimpiji. Za zmaje je med letoma 1965 in 1972 na 181 tekmah dosegel 33 golov. Svojo prvo tekmo je odigral proti Partizanu v Beogradu. Oblak je za zmago Olimpije z 2:1 prispeval oba gola in osmešil Partizanove reprezentante.
Leta 1973 je prestopil k splitskemu Hajduku, pri 28 letih pa je odšel k Schalkeju. Moštvo iz Gelsenkirchna je leta 1977 osvojilo naslov nemškega podprvaka. Opazili so ga pri Bayernu in leta 1980 je z Bavarci slavil tudi naslov prvaka. Kariero je končal v Avstriji.
V jugoslovanski reprezentanci je debitiral leta 1971 na prijateljski tekmi proti Romuniji, leto zatem pa je zaigral na poslovilni tekmi Peleja v Rio de Janeiru. Za Jugoslavijo je na 46 tekmah dosegel 6 golov. Na svetovnem prvenstvu v Nemčiji je bil izbran v najboljšo enajsterico, dosegel pa je tudi sedmi gol na tekmi proti Zaireju (9:0). Skupaj z Danilom Popivodo sta blestela tudi na evropskem prvenstvu leta 1976, ko so Jugoslovani nesrečno klonili v polfinalu proti Nemčiji.
Dokazal se je tudi kot trener. Odlično je vodil Živila iz Naklega v začetku devetdesetih let. Leta 1995 je z Olimpijo postal državni prvak. Pot ga je nato vodila v Rudar iz Velenja, Koper, leta 2002 pa se je ponovno vrnil k Olimpiji. Po nesporazumih z glavnim upravljalcem Ljubljančanov Jurijem Schollmayerjem je Bežigrad zapustil že pred koncem sezone. Leta 2003 je bil izbran za najboljšega slovenskega nogometaša v zadnjih 50 letih. Nato je prevzel vodenje mlade reprezentance do 21 let, leta 2004 pa je sedel na stolček članske izbrane vrste, ki se je dolgo časa enakovredno borila za uvrstitev na svetovno prvenstvo v Nemčiji. Januarja 2007 ga je zamenjal Matjaž Kek. ...
 |
1947 se rodil najboljši slovenski nogometaš vseh časov Brane Oblak.
Oblak je kariero začel pri viški Svobodi, kjer ga je opazil trener mladinski ekipe Olimpije Nedeljko Gugolj. Dokončno se je uveljavil pri Olimpiji. Za zmaje je med letoma 1965 in 1972 na 181 tekmah dosegel 33 golov. Svojo prvo tekmo je odigral proti Partizanu v Beogradu. Oblak je za zmago Olimpije z 2:1 prisp oba gola in osmešil Partizanove reprezentante.
Leta 1973 je prestopil k splitskemu Hajduku, pri 28 letih pa je odšel k Schalkeju. Moštvo iz Gelsenkirchna je leta 1977 osvojilo naslov nemškega podprvaka. Opazili so ga pri Bayernu in leta 1980 je z Bavarci slavil tudi naslov prvaka. Kariero je končal v Avstriji.
V jugoslovanski reprezentanci je debitiral leta 1971 na prijateljski tekmi proti Romuniji, leto zatem pa je zaigral na poslovilni tekmi Peleja v Rio de Janeiru. Za Jugoslavijo je na 46 tekmah dosegel 6 golov. Na svetovnem prvenstvu v Nemčiji je bil izbran v najboljšo enajsterico, dosegel pa je tudi sedmi gol na tekmi proti Zaireju (9:0). Skupaj z Danilom Popivodo sta blestela tudi na evropskem prvenstvu leta 1976, ko so Jugoslovani nesrečno klonili v polfinalu proti Nemčiji.
Dokazal se je tudi kot trener. Odlično je vodil Živila iz Naklega v začetku devetdesetih let. Leta 1995 je z Olimpijo postal državni prvak. Pot ga je nato vodila v Rudar iz Velenja, Koper, leta 2002 pa se je ponovno vrnil k Olimpiji. Po nesporazumih z glavnim upravljalcem Ljubljančanov Jurijem Schollmayerjem je Bežigrad zapustil že pred koncem sezone. Leta 2003 je bil izbran za najboljšega slovenskega nogometaša v zadnjih 50 letih. Nato je prevzel vodenje mlade reprezentance do 21 let, leta 2004 pa je sedel na stolček članske izbrane vrste, ki se je dolgo časa enakovredno borila za uvrstitev na svetovno prvenstvo v Nemčiji. Januarja 2007 ga je zamenjal Matjaž Kek. ...
|
|
|
| |
|
|
|
povezave | slike | video | novice | Online radio | Objavi povezavo
Avtor 1998 - 2026
©, Vse pravice rezervirane | Total obiskov
od nastanka 1.1.2007 ...
| |
.jpg&width=65 "1682 ...")
