IZBERI LETNICO ...

2030 2029 2028 2027 2026 2025 2024 2023 2022 2021 2020 2019 2018 2017 2016 2015 2014 2013 2012 2011 2010 2009 2008 2007 2006 2005 2004 2003 2002 2001 2000 1999 1998 1997 1996 1995 1994 1993 1992 1992 1991 1990 1989 1988 1987 1986 1985 1984 1983 1982 1981 1980 1979 1978 1977 1976 1975 1974 1973 1972 1971 1970 1969 1968 1967 1966 1965 1964 1963 1962 1961 1960 1959 1958 1957 1956 1955 1954 1953 1952 1951 1950 1949 1948 1947 1946 1945 1944

DOGODKI NA DANAŠNJI DAN (38)
1883 - se je rodil Grigorij Jevsejevič Zinojev, boljševistični voditelj in organizator ...

1943 - se je začelo zavezniško osvobajanje Korzike. ...

1855 - so po enajstmesečnem obleganju britanske, francoske in turške enote zasedle Sevastopol, ...

NOVICE (14833)   DRUGI MEDIJI (4730)   DOGODKI (11556)   SLAVNI/ZNANI UMRLI (683)

1867 je v Hampton Courtu pri Londonu umrl angleški fizik in kemik Michael Faraday. Preučeval je elektriko, magnetizem in kemijske učinke električnega toka in tako prišel do mnogih odkritij. Začel je delati kot knjigovez, nato pa je postal pomočnik Humphryja Davyja na Kraljevem inštitutu v Angliji in ga nazadnje tudi nasledil kot direktor inštituta. Navduševal se je nad električnimi pojavi in leta 1821 izumil preprost model elektromotorja. Uporabil je Orstedovo odkritje, da električni tok, ki teče po žici, povzroči odklon magnetne igle v bližini žice. Faraday je skušal ugotoviti, kako bi s pomočjo magnetizma dobil električni tok. Leta 1831 je objavil svoja odkritja o elektromagnetni indukciji. Istega leta je naredil tudi prvi transformator in prvi model električnega generatorja. V dveh Faradayevih zakonih o elektrolizi, ki ju je objavil leta 1834, je popisal kakšne spremembe povzroči električni tok, ki teče skozi kapljevino. Faraday je odkril tudi kemijsko spojino benzen, diamagnetizem (magnetna lastnost vseh snovi) in vpliv močnega magnetnega polja na svetlobo. Odkril je zakone elektrolize in populariziral kemijsko terminologijo z uporabo besed, kot so anoda, katoda, elektroda in ion. Prvi je poskusil pojasniti delovanje magnetne sile s pomočjo magnetnega polja, ki nastane okrog magneta. Magnetno polje se je kmalu pokazalo kot zelo uporabno v fiziki, zlasti pri razlagi gravitacijskih in elektromagnetnih pojavov. Zavrnil je plemiški naslov in predsedovanje Kraljevskemu društvu. Bal se je namreč, da bi take časti uničile njegovo neodvisnost in intelektualno svobodo. Leta 1832 in 1838 je za svoje znanstvene dosežke prejel Copleyevi medalji Kraljeve družbe. Rodil se je 22. septembra 1971 v Newington Buttsu v grofiji Surrey (Anglija). Po njem se imenuje enota za električno kapaciteto – farad, s simbolom F. Njegovo sliko najdemo na bankovcih za dvajset funtov. ...
1867 je v Hampton Courtu pri Londonu umrl angleški fizik in kemik Michael Faraday. Preuč je elektriko, magnetizem in kemijske učinke električnega toka in tako prišel do mnogih odkritij. Začel je delati kot knjigovez, nato pa je postal pomočnik Humphryja Davyja na Kraljevem inštitutu v Angliji in ga nazadnje tudi nasledil kot direktor inštituta.

Navduš se je nad električnimi pojavi in leta 1821 izumil preprost model elektromotorja. Uporabil je Orstedovo odkritje, da električni tok, ki teče po žici, povzroči odklon magnetne igle v bližini žice.

Faraday je skušal ugotoviti, kako bi s pomočjo magnetizma dobil električni tok. Leta 1831 je objavil svoja odkritja o elektromagnetni indukciji. Istega leta je naredil tudi prvi transformator in prvi model električnega generatorja. V dveh Faradayevih zakonih o elektrolizi, ki ju je objavil leta 1834, je popisal kakšne spremembe povzroči električni tok, ki teče skozi kapljevino.

Faraday je odkril tudi kemijsko spojino benzen, diamagnetizem (magnetna lastnost vseh snovi) in vpliv močnega magnetnega polja na svetlobo. Odkril je zakone elektrolize in populariziral kemijsko terminologijo z uporabo besed, kot so anoda, katoda, elektroda in ion.

Prvi je poskusil pojasniti delovanje magnetne sile s pomočjo magnetnega polja, ki nastane okrog magneta. Magnetno polje se je kmalu pokazalo kot zelo uporabno v fiziki, zlasti pri razlagi gravitacijskih in elektromagnetnih pojavov. Zavrnil je plemiški naslov in predsedovanje Kraljevskemu društvu. Bal se je namreč, da bi take časti uničile njegovo neodvisnost in intelektualno svobodo.

Leta 1832 in 1838 je za svoje znanstvene dosežke prejel Copleyevi medalji Kraljeve družbe. Rodil se je 22. septembra 1971 v Newington Buttsu v grofiji Surrey (Anglija). Po njem se imenuje enota za električno kapaciteto – farad, s simbolom F. Njegovo sliko najdemo na bankovcih za dvajset funtov. ...
 


povezave | slike | video | novice | Online radio | Objavi povezavo

Avtor 1998 - 2026 ©, Vse pravice rezervirane | Total obiskov od nastanka 1.1.2007 ...